O kmetiji - Kmetija Verk

Na naši hribovski kmetiji, na strmih pobočjih Knezdola nad Trbovljami, se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjamo že več generacij. Tako imamo od leta 1977 kokošjo farmo.. Dopolnilno dejavnost predelave mesa pa smo registrirali leta 2008. Smo edini v Zasavju, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Zaradi dolge tradicije kokošje reje so bili ljudje navajeni hodit na kmetijo po jajca, kasneje po gobe in sedaj so navajeni, da imamo pri nas širok izbor svežih in trajnih mesnih izdelkov. Kar polovico proizvodnje prodamo doma, ostalo na tržnici v Trbovljah. Prodajni program obsega salame (jelenova, kmečka), bržolo, panceto in koline, to je pečenice, krvavice, jetrnice in prekajene klobase. Tedensko predelamo dva prašiča in na mesec eno govedo. Naša kmetija obsega 28 ha, to je 16 ha gozda in 12 ha travnikov, 8 ha travnikov imamo še v najemu. Od leta 2011 smo ekološka kmetija glede paše ovac in goveda, prašiči pa so še vedno v konvencionalni reji, saj je zanje ekološko kupljeno žito enostavno predrago. Tako se na naših travnikih pase okrog 90 jagnjeti in 10 do 15 govedi; do lanskega leta smo še imeli okrog 100 prašičev.
 
Slike za noviceSlike za novice
Slike za noviceSlike za novice
  
A kriza v panogi je naredila svoje, zato smo obseg zmanjšali na okrog 50 prašičev, saj stroški krmil strmo naraščajo, cena mesa pa stoji. V naši državi ni subvencij za prašičerejo, čeprav jih cela Evropa pozna. Prehrana je žal postala reklamni artikel, s katerim privabljajo potrošnika v trgovine, ne glede na ceno in ponudnika. In v celotni predelovalni verigi vidim problem v stroških. Cene naših izdelkov so nižje od tistih v trgovini, seveda pa se ne moremo kosati z akcijsko ponudbo. Še vedno moramo stranke na tržnici prepričevati, da je domač proizvod boljši od trgovinskega, ki so mu dodani razni dodatki in je za temi izdelki pogosto dolga prevozna pot. Zasavci tudi radi cenijo tisto, kar pride od drugod.  No, o domači kvaliteti pa ni potrebno prepričevati stalnih strank, ki v glavnem pridejo po nakupu kar na kmetijo in jim ni težko, da se pripeljejo v strmi Knezdol. Zaenkrat sem s prodajo zadovoljen, saj celotno proizvodnjo sproti prodam.  Je pa za mano dolgo obdobje učenja in spoznavanja tehnologije izdelovanja salam in klobas. Znanje sem v celoti črpal od  očeta, ki je že pred 20-imi leti delal koline. Izobraževanj za mesno predelavo je malo, pa še zelo draga so. Zavedam se nujnosti ekološkega pristopa do hrane, ki se začne z ekološko vzrejo živali. Med prvimi smo izdelali ekološko čistilno napravo, t.i. ekološko laguno, ki bo zadostila našim potrebam za 20 do 30 let. V hribovitih predelih je to najbolj prijazen način reševanja problema odpadnih voda in njenega čiščenja. Ni mi žal, da sem ostal na kmetiji; tudi žena je doma, ima registrirano peko potic in peciva in tako se v celoti preživljamo sami. Če enkrat povohaš službo, ne boš nikoli kmet, saj ti služba spremeni miselnost in  razmišljaš kot delavec z vsemi pravicami, ki bi jih moral imeti. Bi bilo pa nujno tudi pri nas razmišljati o spremembah na področju zavarovanja kmetov, saj nimamo nobenega fonda za invalidne kmete, ki v primeru bolezni ne morejo preživljati družine. V načrtu imam degustacijsko sobo za 50 ljudi, ki naj bi prve goste sprejela že naslednje leto. Tako bomo obogatili ponudbo kmetije in  gostu ponudili domače mesnine, potice in peciva.
 
Moje sporočilo: slovensko krizo lahko reši slovenski kmet oz. slovensko kmetijstvo; pa ne z izvozom hlodovine in živali, ampak s predelavo lesa, mesa, mleka, itd., skratka s proizvodi višje dodane vrednosti. Pri tem pa je pomembno, da osveščamo tudi potrošnika, da bo cenil pridelano in predelano doma.